Metafora ‘notranji otrok’ je že splošno poznan pojem. Je neke vrste skupek izkušanj od spočetja do odraslosti, ki so ostala zataknjena nekje na razvojni poti. Po domače rečeno, otroške in mladostniške razvojne naloge se niso mogle v polnosti uresničiti. Zato se vsi občasno znajdemo v doživljanjih in reakcijah, ki so prej domena našega ‘mlajšega jaza’ kot pa odrasle drže. To si ne zasluži kritike, je le klic po odnosu s sabo, s svojim ‘notranjim otrokom’. Zvečine se nam namreč dogaja, da tem nedozorelim doživljanjem in reakcijam v potrebi po reguliranju stiske popustimo, kasneje pa se skušamo zregulirati tako, da trdimo, da smo imeli prav. Druga pogosta različica pa je, da takšna doživljanja in reakcije napadamo in smo do sebe nepopustljivo kritični.
Fokusing ponuja tretjo pot, in sicer sočuten, sprejemajoč in razvojen odnos z ‘notranjim otrokom’. Pri tem je lahko glasba oz. bolje zvočnost neizmerno dragocen, razumevajoč in potrpežljiv sopotnik; prav tak, kot ga naši nedozoreli ‘mlajši jazi’ potrebujejo.
V ta namen je skladateljica, prof. dr. Larisa Vrhunc, napisala edinstveno delo, koncert za dojenčke in malčke, Tako tiho (So quiet), ki ga je 21. januarja 2023 izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija v okviru mednarodnega projekta B-AIR.
Nekaj izsekov iz besedila skladateljice:
»Delo je napisano z mislijo na dojenčke in malčke ter njihove starše. Prvo spoznanje je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, na zvočne impulze so precej bolj občutljivi kot odrasli… Otroci v prvih letih še ne odklanjajo določenih glasbenih slogov, zanima jih predvsem zvok sam: kako nastaja, kako se premika po prostoru, kako se sčasoma spreminja… Prijetni zvoki povzročajo pozitiven fiziološki odziv, pri čemer prijetnost zvokov ni vedno absolutna kategorija, ampak je precej pogojena s privzgojenim glasbenim okusom … Namen te skladbe je tudi ponuditi podporo pri regulativnih in samoregulativnih procesih v razvojnih nalogah.«
Podobno lahko sami, kot skrbniki svojega ‘notranjega otroka’, podpremo in ponovno pomaknemo naprej svoje neuresničene razvojne naloge. Naj nam bo ta skladba v pomoč. Poskusimo jo poslušati bolj kot vabilo k raziskovanju občutkov (felt sensov) in manj v iskanju melodije. Poskusimo raziskovati svoj notranji svet z radovednostjo, ki jo premorejo majhni otroci, kot da tega še ne poznamo. Brez predsodkov in pričakovanj…:
https://www.youtube.com/watch?v=PYMS-8iaNMc
Nekaj vzorčnih odzivov na skladbo:
Mamica: »V soboto sem bila na koncertu za dojenčke. Čestitam! Moram vam zaupati, da sem prav občutila razliko v spanju, ki jo pripisujem glasbi.«
Iz montessori vrtca (starost 1-3 let): »Karin je zavrtela koncert za dojenčke in malčke in mi sporočila, to pa res deluje. Vsi spijo 🙂.«
Špela Cuzak, skupinska habilitatorka v CUDV Draga: »Danes smo bili z otroki na tej glasbeni predstavi. Otrokom je bilo zelo všeč. Ko smo prišli v dvorano, smo takoj zasedli en kotiček. Otroci so se zelo hitro sprostili, vsak je nekako zasedel svoj prostor… Ena deklica se je tudi potem ulegla na blazino s trebuhom, je zaplavala po tej preprogi, tako, da… res so se otroci sprostili in multisenzorno doživeli to glasbeno predstavitev… Zdi se mi zelo dobro, da se odzivajo glede na to, kar slišijo, kar začutijo, da lahko spontano tudi vstanejo, se dotikajo … tukaj so bila ta glasbila na sredini… Moram tudi povedati, ko smo oddajali otroke ob odhodu domov, sta starša ene deklice takoj opazila, kako je deklica sproščena. Sta jo kar opazovala in sta zaznala to spremembo, preden je prišla in potem, ko so odhajali domov. Tako tudi za drugo deklico; ko jo je zunaj prevzela mama, je povedala, de je bila celo dopoldne zelo živahna, ‘naspidirana’. Tukaj se je uspela zelo lepo sprostiti.«
