“Moja žena je zadnje mesece pogosto slabe volje in črnogleda. Kako naj vem, ali gre za potrtost ali za depresijo, in kako ji lahko pomagam, saj o tem noče govoriti? Imava dva otroka v najstniških letih in tudi v odnosu do njiju je večkrat pasivna.” Zelo jasno ločnico med potrtostjo in depresijo je težko potegniti.
… kaj? Zakaj? Ali misliš, da sem tako nesposoben, da bom šel k nekemu psihologu ali psihiatru in mu razlagal osebne stvari? Lahko je dajati nasvete! Vendar kaj terapevt ve o tem, kako je živeti moje, najino, naše življenje? … kaj? Ali sem res tako slaba mama, da ne morem »spedenat« niti sebe niti svojih otrok? Zakaj
Ko naš otrok zakoraka v obdobje pubertete in poskušamo biti čim bolj razumevajoči in potrpežljivi, včasih zaradi ljubega miru ali strahu, ker imamo občutek, da se nam otrok odmika, tudi popustimo. Ljudje, sploh otroci, za občutek varnosti potrebujemo nekaj stalnosti. Sliši se klišejsko, a doba najstništva je doba največjih sprememb, edino, kar ostaja enako, je prav sprememba in
Za človeka, ki je bil celo življenje samostojen in je dobro skrbel zase in za druge, predvsem za svojo družino in dom, je zelo težko sprejeti, da pride trenutek, ko mora pustiti, da tudi drugi poskrbijo zanj. Samostojnost in skrb zase pomeni sprejemanje odgovornosti in človeku (predvsem ostarelemu) daje občutek lastne vrednosti, svobode, koristnosti
Otroška jeza je čutenje, ki je za nas starše (na splošno) eno najtežje sprejemljivih čutenj. Veliko lažje nam je spopasti se z otroško žalostjo – otroka lahko potolažimo. Če je otroka strah, ga opogumimo. Če je otroka sram, ga spodbudimo. Če pa je otrok jezen… In to celo na nas… Otroška jeza hitro zjezi tudi
Mnogo nas je bilo deležno vzgoje, v kateri so poslušnost, ponižnost in neugovarjanje starejšim pomembne vrednote. Mnogo ljudi se zato kljub odraslosti počuti kot brez lastnega jaza, ne upajo naglas povedati tistega, kar iskreno mislijo, v sebi pa trpijo. Nikomur si ne upajo postaviti po robu, niti lastnemu partnerju, otrokom, frizerki… Če je temu tudi pri vas tako, ste si
Ko v zakonu ali partnerstvu nisva več srečna, kot bi morala biti, si sicer prizadevava, da ostaneva skupaj, predvsem zaradi najinih otrok. A razhajanja v najinih življenjih lahko postanejo prevelika, da bi še vztrajala v zakonu. Takrat pride do točke, ko morava z dejstvom ločitve soočiti otroke in jih pri tem čim manj prizadeneva. Dejstvo je, da se temu, da bodo
»Moj mož pije. Enkrat se je že zdravil zaradi alkoholizma, a se je vrnil na staro pot. Kadar je vinjen, družina trpi zaradi njegovega agresivnega vedenja. Problem je tudi v tem, da večino svoje plače pusti v gostilni, imava pa še dva šoloobvezna otroka. Nimam moči, da bi ga postavila pred vrata in se bojim,